Pomembno vlogo za razvoj vinogradništva v Halozah ima za trto nadvse ugoden vpliv panonske klime, primerljiv z najznamenitejšimi tovrstnimi evropskimi pokrajinami. Poletna temperatura vzdrži tudi v zgodnji jeseni, kar je ugodno za zorenje grozdja.

Za vinorodno deželo Podravje je značilno predhodno panonsko celinsko podnebje. Značilnosti celinskega podnebja se z vse večjo oddaljenostjo od Alp krepijo. Za zmerno celinsko podnebje so značilne precejšnje sezonske temperaturne razlike, mrzle zime in zmerno vroča poletja s povprečno letno temperaturo okoli 10 °C (1950-2022). Dolgoletno povprečje (1959-2022) padavin v rastni sezoni (1. april-31. oktober) se giblje med 600 in 700 mm. V zadnjih 20 letih je opaziti, da so padavine manj enakomerno razporejene skozi leto, kot so bile v preteklosti. Prav tako, pa se je v zadnjih letih, predvsem po letu 1990 zvišala povprečna temperatura v vegetaciji. Zelo pa se je povečalo tudi število dni z temperaturami nad 30 °C iz 6 dni na leto med letoma 1961 in 1990 na več kot 20 dni letno v obdobju od 1991 do 2022. To lahko povzroči zmanjšanje fotosinteze, večje pomanjkanje vode in prezgodnje zorenje grozdja. Glede na razporeditev vinogradniških območij v podnebno-zoritvene skupine na podlagi povečanja povprečne temperature v vegetaciji, lahko sklepamo, da to vinorodno območje postaja primerno tudi za pridelavo nekaterih sort iz tople podnebno-zoritvene skupine. Povzeto po raziskavi Stanka Vršiča, Boruta Pulka in Andreja Perka z naslovom Trendi podnebnih sprememb v vinorodnih deželah Slovenije, objavljeno v 6. Slovenskem vinogradniško-vinarskem kongresu, 2023.