Talni monolit prikazuje rigolana vinogradniška tla iz vinograda v Vareji, nastala ob pomoči človeka pri globoki obdelavi in izgradnji teras. Prvotno iz rendzin in evtričnih rjavih tal. Kot kamninska podlaga se na območju Haloz pojavljajo zlasti laporji in peščenjaki, ki lahko hitro razpadajo, tudi zaradi posegov v tla in omogočajo tvorbo tal. So sedimenti miocenskega morja starosti približno 18 milijonov let. Lastnosti tal so za rast vinske trte ugodne.

Za tla so značilne višje pH vrednosti, nasičenost z bazičnimi kationi ter srednje težka do težka tekstura.

V talnem profilu so zastopani trije talni horizonti. Na vrhu je prisoten obdelovalni Ap horizont z večjo vsebnostjo organske snovi. Sledi pretežno mineralen P horizont nastal z rigolanjem. Pod njim pa se nahaja matična podlaga – lapor in peščenjak (R).

Rigolana vinogradniška tla v Halozah iz vinograda v Vareji so rezultat korenitega posega človeka v tla in preoblikovanja pobočij. Tla so bila ob vzpostavitvi vinograda in terasiranju strmega pobočja globoko obdelana – močno premešana do globine md 40 in 80 cm.

Kamninska podlaga in lastnosti tal

Matične kamnine tega območja Haloz so predvsem karbonatne, okoli 18 milijonov let stare miocenske sedimentne kamnine nekdanjega Panonskega morja. Prevladujejo laporji in kremenovi peščenjaki, slednji pogosto z apnenim vezivom. Kamnine so mehke in hitro preperevajo, erozijski procesi na teh blagih in srednje strmih pobočjih so poudarjeni. Tudi zato med tipi naravnih tal prevladujejo predvsem plitvi in srednje globoki evtrični rankerji.

Kemijske in fizikalne lastnosti tal (prisotnost kalcija in primerna zrnavost) so za rast vinske trte urodne. Tla so evtrična, ponekod karbonatna, precej dobro založena s hranili oziroma bazičnimi kationi, predvsem s kalcijem ter magnezijem in kalijem. Kislost odvzetega vzorca (Ph merjen v CaCl2) je 7,3 v zgornjem (Ap) in 7,8 v spodnjem (P) horizontu. Zrnavost tal je ugodna, ima namreč večji delež melja in gline, a tudi pomemben delež peska. Globina naravnih tal je odvisna predvsem od preperevanja laporja in peščenjaka. To je pogojeno z vdiranjem in kemičnim delovanjem vode ter tudi globino zmrzovanja, ki pospešuje drobljenje kamnine na eni strani ter od intenzivnosti erozijskih procesov na drugi.

Zgradba in morfološke lastnosti profila

V talnem profilu so zastopani trije talni horizonti. Ti so nastali zaradi globokega prekopavanja in oblikovanja teras, drobljenja, mešanja plasti mehkih laporjev in kremenovih peščenjakov z apnenim vezivom. Na površini tal je horizont občasne ali vsakoletne plitve obdelave (Ap), ki je neenakomerno globok in srednje založen s talno organsko snovjo. Pod njim je pretežno mineralen zelo premešan rigolan P horizont z večjim, a neenakomerno razporejenim deležem kamninskega drobirja (skeleta). P horizont leži neposredno na srednje preperelih, a se kompaktnih plasteh laporja in peščenjaka (R horizont).

Globina tal od površine do R horizonta je neenakomerna in je odvisna od globine rigolanja in oblikovanosti teras.